adj. (sg. N m. haharov, pl. I f. -emi) etim. v. hahar; krvnikov; mučiteljev; usp. henkarov. H (s. v. haharov sluga), B (s. v. haharov sluga), J (s. v. caniceps). Kaj hoče nevoļńak pod haharovemi nogami ležeči? Habd ad 1006.
