adj. (sg. NA m. hasnovit, n. -o, f. -a, G m. n. -oga, f. -e, L m. -omu, f. -e, pl. N m. -i, n. -a, f. -e, G f. -eh, A m. f. -e, n. -a, L m. -eh, I f. -emi; komp. sg. N m. hasnoviteji, n. -eše, f. -eša 4, -ejša Mulih prod 80, -eja Habd ad 805, G n. -ešega, pl. N m. -eši, A f. -eše) etim. v. hasen1; usp. hasen2, hasnovitliv, koristen, pruden2.
1. koristan; djelotvoran; uspješan; poželjan; potreban; usp. vrlo na ruku pripraven s. v. pripraven. H (s. v. ), B (s. v. alectorolophus … trava kokotova roža kajti k ńe je spodobna z listjem … suproti kašļu je hasnovita, conducibilis, cerotum, frugi … hasnovit … sporen tisk. hasovit, frugifer 2. … hasnovit … hasnovita … hasnovito, interest, lucrosus, lucrum, odontalgicus, operae pretium, ophthalmicus, opulus … drevo spodobno k drenovine … hasnovito tersju, percommodus … kruto priličen … prikladen … kruto hasnovit … koristen, perutilis, quo, rumex … trava prispodobna terpucu … ranam hasnovita, saluber, utilis; dobičëk … dobitëk … napredek … korist hasnovita koju tërgovëc kakvem god načinom premečuč zadobiva, hasnovit, hasnovito je), J (s. v. memorialis … zampametliv … pomńiv … spomļiv … k zapameteńu hasnovit, percommodus … kruto priličen … percommodus … jako hasnovit … percommodus … verlo na ruku pripaven, perticalis … drugast … pruten … za prutje hasnovit, pressorius … tiskańu slišajuči … za pritiskańe hasnovit … stiskajuči, putatorius … za rezańe ali kleštreńe hasnovit, smegmaticus … očistjavajuči za očisteńe hasnovit kakti sopun, tectorius … stenomazni … zidomazni … klakov … vapnen … za beleńe … mazańe ali ličeńe sten hasnovit, utilis, viaticus … na put dober … za put hasnovit), X (s. v. utor). Francuski admiral … vzel je … za terštvo kruto hasnovit varaš Madras. Prid kron 24. Toga nismo … mogli na hasnovit konac dovesti. Listine (Čakov Turen)287. Hoče [on] biti vnogem našem Slovencem obojega spola vugoden i hasnovit. Petret XXI. Vsako vrime [je] ovdi zveličeńu tvomu hasnovito. Zrin tov LIV. Zebral je stališa … prikladnoga i opčini kruto hasnovitoga. Velikov 108. Ono kaj je hasnovito mora se predpostaviti onomu kaj je lepo. Krist bas 1. Kolovožnjak tanca po tratinah bosi, po hasnovite, mlačne, blagoslovne rosi. Krl 110.
2. zdrav; ljekovit. B (s. v. caprea … divja koza … nahaja se vu ńe črevi stanoviti otok ili voda kruto za vid človečji i suproti sleposti hasnovita, cataplasma … flašter … osebujno pak flašter koi iz cvetja i ńegovih mladic i sala vkup ter opiha biva rodečem ženam hasnovit, praesentaneus, saluber), X (s. v. duco, salus). Mala stran ļudih na pitje vode hasnovite dohaja k zvirališču. Lal vod 12. Ńegvo koreńe hranu drugoj hasnoviti travi potrebnu otimļe. Danica (1840) 73.
3. plodan, obilan. J (s. v. fructuarius), X (s. v. fruor).
4. vrijedan, marljiv; spretan; pošten. Kam božakovečki hasnoviti kmeti, gde li su Šestine? Popevke 193. Nareğeno je bilo … sağeńe [verb] z marlivemi i hasnovitemi rukami. Sağ 3. Vu strahu Božjem [deca se] … othraniti moraju ako hočemo iz ńih hasnovite purgare … imati. Brez mat 55.
5. udoban, ugodan. B (s. v. commodatus, commodus, percommodus), X (s. v. modus … commodus … hasnovit). Nedeļni denek je … svetu takaj najhasnoviteši. Citara 322. Pervi pridavek jesu popevke … priprostomu ļuctvu po seleh hasnovite. Evang 172.
6. unosan. X (s. v. lucrum ... lucrosus … pun dobička … hasnovit).
