| hatežen | adj. (sg. NA m. hatežen, n. -žno, pl. N m. -žni) boležljiv; nezdrav; usp. hatežliv. J (s. v. morbidus, valetudinarius). Beteg dobivaju ako mokro, hatežno ali kiselo lištje jedu. Murv 81. [On] ni nigdar bil betežen, a samo redko gda hatežen. Danica (1850) 119. |
