adj. (sg. N m. hebdov, n. -o, G m. -oga, pl. G m. -eh) bazgov (v. hebed); usp. abrov, bezgov, habden, habdov, hebden. B (s. v. abrov s uputom na hebdov). Hebdoveh verhuncev za 2 vure na terbuh priveži. Mikl izb 143. Hebdovoga koreńa … daj marhi vu jutro i večer jesti. St kol (1866) 144.
