| himbenik | m (sg. N himbenik, A -a) obmanitelj, licemjer, zlobnik, himbenik; usp. čalarnik, himba, himbenica, himbolajavec, hinec, hińavec, jalnik2. B (s. v. contravenio … nekoga kakti pohabitela listnoga ili himbenika obtužiti, circumscriptor 2. … vkanitel … himbenik … čalaren človek … prevaritel siromaha, defraudator, epithetes, implanator, versipellis; himbenik, jalnik). Imenuvan [je on] himbenik i čalarnik. Bel prop 91. |
