adj. (sg. N m. hitri, hiter, n. hitro, G f. -e, A m. hiter, hitroga, L m. -om, f. -oj, pl. N m. -i, f. -e; komp. sg. N m. hitrejši, -eši Št noč 11, pl. N m. -eji; superl. sg. G m. najhitrešega) hitar.
1.
a. brz. B (s. v. alacer, industrius … skerbļiv … marļiv … hiter … pospešen … deloven, manupromptus, maturus, peremptorius, properatus, vis; hiter), J (s. v. festinus), H (s. v. razum hiter). fig. B (s. v. Chrysippus … hitra … bistra pamet; razum … razum hiter … razum stalen).
b. koji u kratkom vremenu prevaljuje velike razmake; usp. hitroskočen. B (s. v. ali pes, pegasus). Pojte, hitri angeli, k narodu vas čekajučemu i potlačenomu. Mil vert 137. Za preteči veter ne bi bil hitreši. Št noč 11.
2. okretan, spretan; žustar. B (s. v. agilis … vmetelen … hiter … bister … skočen … legehen … lehkoga i friškoga obračka … obračka dobroga … lehkek … obarten, promptus). On … zaterl je vse naturalske nezveršenosti … ne buduč več ńegovo presveto telo žmehko … nego presvetlo, tenko, hitro i neterpļivo. Matak 465. Zdrava ovca … hod lehek i hiter … ima. Živinvrač 143. Vu dahu vetra mi se znalo njen korak tih i hitri čut. Domj prov 7.
3. sklon, spreman; marljiv. B (s. v. ate). Ļudi … jesu tak nagńeni i hitri na suğeńe bližńeh svojeh. Zagr I, 537. Emsig, adj. marļiv, hiter. Krist anh 97. fig. Jaj vam kojeh noge hitre i berze jesu na nočna neslobodna šetajńa. Švag I, 226.
4. brzoplet; koji žuri. A mi kak merzli, rastrešeni i hitri vu vašeh molitvah jesmo. Gašp III, 561.
5. skori, blizak. Ki je molil … ne dugom niti grustnom nego hitrom i kratkom vrimenu … pred prestoļe Božje postavi se. Zrin tov VII. Jesu anda betegi kaštige grehov, tak ti odpustčeńe oveh po hitnoj pokori iskati moraš. Krist blag II, 88.
6. u svezi hitre pameti v. pamet; hitre svesti v. svest; na hitrom isto što hitro 2. Nekoi plemeniti mladenec po smerti roditelov pri blagu … hman pajdaštvu vsa zapravi na hitrom. Gašp III, 720.
