| hitrost | f (sg. NA hitrost, G -i, I -jum Mul šk 51, Katek 14, Ev 256, -jom Magd 12)osobina onoga koji je hitar, brz, okretan; brzina, okretnost; hitrost; usp. hiča, hitrina, hitrina, hitroča, pospeha 2. H (s. v. ), B (s. v. acumen … hitrost … bistrost pameti, agilitas … vmetelnost … ğeğernost … berzoča … lëhkoča … hitrina … hitrost … sim i tam obračańe … obarnost … lehkoga tela gibańe, etteporalitas ??, pernicitas, strenuitas; hitrina, hitrost, hitroznańe), J (s. v. celeritas, etemporalitas ??, festinatio). Angele pišu … imeti noge, što se razme služba, a peruti ali kreluti razme se hitrost. Vram post B, 96. Kako od vetra raznaša se lišče … z takovom hitrostjom radost zgine svecka. Magd 12. Dar hitrosti to je da telo blaženo bude hitro kakti misel. Mul pos 449. Sever … skuči kad ka morebit pučina preči hitrost ńegovu. Rak pes 3. fig. B (s. v. acumen … hitrost … bistrost pameti … domišļenost pameti ili domišļiva pamet). |
