adj. (sg. N m. hladen, -dni, n. -dno, f. -dna, G f. -dne, A m. hladen, f. -dnu, V f. -dna, L n. -dnom, f. -dni, I n. -dnem, f. -dnum Gašp III, 545, -dnom Magd 92, pl. N m. -dni, f. -dne, A m. f. -dne, I m. -dnemi; komp. pl. N n. hladneša).
1.
a. hladan, studen. H (s. v. ), B (s. v. algidus, argestes … veter koi puše od letnoga zapada hladen, frigefio, rigidus; hladen), J (s. v. decalesco, frigidus, refrigesco), X (s. v. frigus). Hladi kaj je toplo, topi kaj je hladno. Kraj 468. Hladen veter je ńe prepuhaval. Mulih prod 91. Sušec po jutrah hladen, po večerah rose padaju. St kol (1866) 91. Občutil sem … na jabuki Adama hladni tuji palec. Krl 113.
b. svjež. B (s. v. aestiva … senčena mesta … hladna letna mesta i zakrita od sunca gde sunce ne peče neg senca hladi … napravļena budi ali od nature, refrigeratorius), P (s. v. balneae 882). Imaj … hladne verte z cvetjem nasajane. Magd 27. O, da bi mu gdo dal napitek hladne vodice iz zdenca. Gašp III, 327. Rožńak hladen, ne pak merzel biti mora. Horv kal-b 41. Štale końske vu zimi tople, vu letu hladne biti moraju, nigdar … sparne naj ne budu. Živinvrač 10. Kühl … hladen. Krist anh 116. fig. Ti (Krist)si vutišeńe, žarkoga ogńa hladno vugašeńe. Ščerb 18.
2. ohlađen. Suprot srabu: … češńaka, porea i čerlenca, borovice i sala stuci, kuhaj i hladnem maži. Mikl izb 138.
3. izr. ~ biti ravnodušan, neosjetljiv. Hočemo na mesto da bi mlačni ali hladni bili, rajši od dneva do dneva vu kreposti napreduvati. Krist blag II, 72.
