impf. (inf. hlapeti; prez. sg. 1. hlapem, 3. -e; pridj. akt. sg. n. hlapelo) usp. hlapiti se 1, slapeti2, slapiti (se).
1. isparavati se; izvjetravati. B (s. v. exhalo … izslapļujem … izslapel sem … hlapem; izvetrivam). Pokri lončiča z pokrovom … da ne bude hlapelo. Birl 113. Vsako jajce hlape i poti se s tem se pokvari. St kol (1866) 154.
2. izr. ~ () glavu pričinjavati si (čime) teškoće. Naj [on] ne hlape glavu svoju, ar voļa Božja je da odidem. Gašp IV, 402.
