m (sg. N hlip, pl. N -i).1. izvor; vrutak. B (s. v. cataracta 7 … vod iz zemļe zvirańe … zvirališče … vrutki ili hlipi).2. u svezi ~ nebeski isto što oblakopučina. B (s. v. cataracta 7 … hlipi nebeski odperli su se); oblaka hlip v. oblak.
