| hmanski | adj. (sg. N f. hmanska, A f. -u, pl. G m. n. f. -eh, L m. -eh) zao; zloban; loš; usp. hmański. Med Herbertom … i med Henrikom … ne bila ona složnost … i to zbog nekojeh hmanskeh jezikov nenavidneh ļudih. Gašp III, 172. Voda kisela materiu hmansku … stenča i iz tela istira. Lal vod 31. |
| hmański | adj. isto što hmanski. Duh sveti [je] odišel … i vlezel vu ńe duh hmański. Šim prod 264. |
