interj. hej; usp. hoļa.
1. za dozivanje. J (s. v. ehodum).
2. za zaustavljanje. Kada se je bil počel napervo gibat proti germu [začuje glas]: Obstoj, Mojžeš, hola! Zagr I, 341. Kada mamica istinu govoriju … tak ne noruje se – i z tem: hola! Lovr rodb 21.
