impf. htjeti; usp. hotiti, hteti, htiti, šteti, teti.
I. Potvrđeni oblici (inf. hoteti; prez. sg. 1. hoču, hočem, ču, čem, neču, nečem, nečum, 2. hočeš, češ, nečeš, 3. hoče, hočje, če, neče, nehče, pl. 1. hočemo, hočmo, čemo, nečemo, 2. hočete, čete, č'te, nečete, 3. hote, hočeju, hoteju, hoču, čeju, nečeju, neču, nehte; aor. sg. 1. hoteh, pl. 3. hoteše, hotoše; imperf. sg. 1. hoteh, 3. hoteše, pl. 3. hotehu; imp. sg. 2. hotej; pridj. akt. sg. m. hotel, n. hotelo, f. hotela, pl. m. hoteli, n. hotela, f. hotele; pridj. pas. sg. A f. hotenu; ptc. prez. sg. N m. hotejuči, hoteč, hoteči, f. hoteča, G m. hotečega, D m. hotečemu, f. hoteče, A f. hotejuču, I f. hotejučum, pl. N m. hotejuči, f. hotejuče, hoteče, G m. f. hotejučeh, A m. hotejuče; pril. prez. hoteč, hoteči, hotejuč, hotejuči, hote, nehteč, nehoteč; pril. perf. hotevši, hočevši, hotevči).
II. glagol ~ (i navedene njegove varijante)u tvorbi futura
1.
a. Uz normalnu tvorbu futura pomoću perfektivnog prezenta glagola biti (v. biti1 II, A. 3) potvrđena je i tvorba futura punim ili kraćim prezentskim oblicima glagola ~ (ili njegovih varijanata)uz infinitiv. B (s. v. addo, aethites … dragi kamen priruse farbe … kojem ako streseš drugoga kamena kojega kakti noseči vu sebe ima glas hočeš čuti, aphya … riba bela i gingava kruto… odkuda … velimo … gda hočemo reči da koje duguvańe hitro i bërzo hoče prejti i minuti, cataphysis, pugillatorius, quicquid), J (s. v. capesso, deflagro, promus condus). Četerto [znamenje bude] gore na nebeseh, ar i nebeske kreposti, jakosti, dobrote hote se gibati. Vram post A, 6. Ta imena hote biti obična i naručna. Kraj 21. Hoče im se serce genuti. Jurj XIII. V peklenskih mukah kaplu vode želeli bute i nečete je dobiti. Habd zerc 42. Kam se hoču, Bože moj, obernuti, kaj hoču govoriti? Šim prod 1. Odnud sudit priti če žive z mertvemi. Citara 37. Znadu da bit češ veliki negda ti muž. Henr 180. Ja sem zadovoļen, ali – kam čemo iti? Krist anh 189.
b. Često se ne može odrediti izražava li veza prezentskih oblika glagola ~ s infinitivom futur ili prezent. Ki mene išče, hočem našest ńemu biti. Vram post A, 39 a. Po sve dni života mojega hoču mu verno … služiti. Bel prop 51. Anda da se štentali ne budemo, vam stroške na put odbrojiti hoču. Brez al 7.
c. Ni u tvorbi futura ni u značenjima puni i kraći prezentski oblici glagola ~ nisu vezani za ortotoničke ili enklitičke položaje. Ovde hoče nekoteri grešnik reči: ako je tomu tak … ada hoču ja grešiti. Šim sl 54. Kaj god češ, to čini. Citara 144. Ako češ kaj imati, prosi, willst du was haben, so bitte. Krist gram 183. Češ ti bližńeg drugač sudit u nesreči! Lovr pes 4.
d. Pri tvorbi futura može infinitiv i izostati. B (s. v. aposiopesis … hoču ga ja?).
e. Zanijekani se futur tvori negiranim prezentom glagola ~ uz infinitiv. Če prosili ne budete, dati vam se nehče. Kraj 13. V peklenskih mukah kaplu vode želeli bute i nečete je dobiti. Habd zerc 42. I u zanijekanom futuru može doći do nejasnoće u značenju, kao u primjeru:Ja zverhu toga suditi neču. Mat gen 3.
III. Značenja
1. željeti, nastojati.
a. željeti ono što subjekt vlastitom voljom ili djelovanjem može ostvariti. H (s. v. hoču, hoteč), B (s. v. abigo, absolvo, aestas … gda hočemo koga opomenuti da vsa vu svojem vremenu se imaju činiti, affecto … prez prilike i načina hoču kakvo duguvańe imeti, agito … podbosti i prisiliti hoču końa ostrugami, amo 2. … ļubļen hočeš biti … ništar gusto naj prositi … koi gusto prosi on ļubavi ne odnosi, amphithetum … kupa … kajti ž ńum piju gda jako hote piti … gda hočemo pijanoga pokazati velimo … ti si pian, barbaricus, benevolens, categoricus, cepphus, luxurio, recuso; grešiti 4. … hotomce … hotce … hote s naznakom da je dalm. grešim … namišļeno grešim, hočem), J (s. v. aetatem, auctio, capesso, deambulo … idemo na one širine naše gde kada se dosta prehodimo i hočemo si počinuti, dicturio … rad bi govoriti … želim reči … hoče mi se reči ali povedati, distringo … taki je palaš izvlekel i presegel da ga hoče taki vumoriti, nolo, praeopto, torpedo … derhtuļa … stanovita riba koja druge zverhu sebe plavajuče okorne i odreveńene čini … to se takaj pripeča ribiču ńu vloviti hotečemu, volo), P (s. v. frons relicina 94, modulus gypscus … tvorilce za zlevańe srebra ali zlata na koju hoče priličnost iz gipša ali olova načińeno 765), X (s. v. libet, volo). Zato su … narodi … kerstjanski … hoteli napraviti neki put. Perg 3. Marchio zahvalen hotevči biti za tuliko Device Marie dobro čińeńe … z ženum otide k rečene celice. Habd zerc 509. »Hoču s tobum pojti«, ne ga ki bi velel. Noč viğ 46. Peter hotejuči jedno leto spoznati napredek vu terštvu, kupil je blaga za 800 rańiški. Šil 165. Vu spitavańu grešnih mišlenih paziti je je li je hotenu dopadnost i vu poželeńih je li privoleńe bilo akoprem z činom nedoveršeno. Katek 83. Odo vanshajanje hoče najti na tej životnej cesti, taj mora furt piti, furt piti i jesti. Krl 39.
b. nastojati da tko drugi, ili da se na komu drugomu ostvari ono što se želi postići. B (s. v. arbiter … sudec odebrani ili obrani … pogoditel kojega obe strane… oberu … i da kaj god on učini … pri tom hote oni obstati, admando, cupio). Koga bi hotel, kriva bi učinil, a koga bi hotel, prava bi učinil. Perg 6. Hočem da muške glave (pače i ženske) vu vsakom meste Boga mole. Kraj 54 a. I kajti je on tebi vse dal, hoče takaj da ti vsa na ńegovu službu obračaš. Verh 4.
c. imati volju, želju za čim a) sa subjektom u nominativu. B (s. v. labrum, malo, maneo, manus, musca, nevolo, numero, numquis, o, optio, per, perlubet, porro, postulo, propendeo). Da priatela i onoga kteri ti dobro hoče ļubiš, na to te sama natura vleče. Nadaž 42. Drag Krištušu gdo če biti, mora ńegov križ nositi. Gašp II, 618. Osel opita ńe kaj hočeju. Danica (1847) 126. Ak nisi hotel vu Peštu, mogel si iti v Beč. Krl 134. fig. Pero … puno tintom, ni čerkice ne hotelo napraviti. Gašp II, 777; b) bezlično ili sa smisaonim subjektom u dativu, uz zamj. se. B (s. v. libet, micturio … hoče mi se scati … rad bi scati ili pišati), X (s. v. libet … rači se … hoče se … es beliebet … gelüstet, libet … lubet … rači se … hoče se … es beliebt). Penez jako se fratrom hočje. VZA 6, 194. Mesa mu se hoče. Habd ad 732. Lesica na odhodku reče: »Baš mi se vas neče, ar ste jako kiseli. Krist bas 38.
d. zahtijevati, tražiti. B (s. v. mendico, praeceptum). Hočem budi očiščen. Vram post A, 44. Nesložnost … je protivneh voļ meğ gizdavemi ļudmi protivnost, gda jeden ovo hoče a drugi drugo. Habd ad 354. I tak su najhudše žene kada se vu hižu zaručnika zdaju, ar onda si najboļe služiti hoteju. Brez al 18. Kakti sužeń onak činiti … dapače onak dihati mora, kak ona hoče. Brez diog 89. Kaj hočeju od mene čerleni larfonosci? Krl 74.
e. namjeravati, kaniti. Kuš rodi Nemrota … i on je hotel svoimi sinmi onde do nebes turna zidati i načiniti. Vram kron 4. Od ńe lepote vužgavši se, silu ji včiniti hoteše. Nadaž 67. Dvadeset i dva tolvaja … hotejuči vumoriti s. Antona, donesli su stanovite peneze na kazańe k ńemu. Gašp II, 754. Hotel sem pitati, kak oni mene zoveju ekscelencija. Tamburl 70. Ovu racicu, hoču reči puricu, sem gepčil. Matoš vid 55.
2. pokušavati. Ja … te nemrem najti, akoprem bi hotel na kraj sveta zajti. Mal neb 6. Od moje strani bi prevzetno bilo hoteti se zdati za brata onomu od kojega seguren nesem. Brez diog 129.
3. slagati se s čime, pristajati na što, biti suglasan. B (s. v. abnuo). Nekoteri Ratci govorili su da trpeti nehte Grke z rimskum cirkvum zjedinane. VDA 11, 244. Osel putem iduči, prosi końa da bi od ńegvoga tovora kulik-tulik hotel na se vzeti. Danica (1847) 124.
4.
a. moći. Jedno šest let hote biti kaj je svidoka gospa ńegova … pri dvoru bila ostavila. Starine 25, 62. Diogeneš: … kaj bi im [ tj. Vama ] hasneli tuliki trudi i vu novinah obznanki, ako bi … hoteli [ tj. Vi ] othağati. Hermenegild: Kaj pak hoču. Domovina moja je tak jalna. Brez diog 127. Ako vam veli da ne penez, kaj ču vam ja. Tamburl 79.
b. trebati. Hoče razumeti da on ki nečisto, pogano, grešno i hudo žive, ne biti človeka nego lepra kip i teńu človeču. Vram post B, 193. U miru je vsaki junak, al u boju hoče se jak. Vitez zor (1698), 5.
5. biti sklon čemu, običavati. P (s. v. frons relicina 94). Po obedu [sem] slatko hotel spati. Jurj 26. Kak da bi hotel reči s. otec: Ako … pogubiš dušu … nigdar je ne najdeš. Švag I, IV. Ako końu terdeši i vekši falat kakove hrane … vu požiraku zasedne, onda … kašlati hoče, plaho gledi i serdce berzo trepta. Živinvrač 13.
6. dopuštati. Apoštol ne hotel da bi Krištuš ńemu noge pral. Vram post A, 36. Hoču taki 50 batin držati, ako spametno nakańeńe nimam. Velikov 65.
7. voditi, smjerati. Vojska vsa pita kam če skrovni taj put. Henr 181.
8. ugroziti. Bojim se da vas hoče godina. Starine 25, 13.
9. uspijevati, polaziti za rukom. Nikak mi neče prav moje trštvo. Cepel 134.
10. pristajati na brak s kim, voljeti koga. Hočeš mene, lepa Bara? Danica (1847) 119.
11. izr. gdo hoče bilo tko, ma tko. Ne morate … nikoga trapiti … nikomu – naj bu gdo hoče – … ļubav skratiti. Krist blag II, 193; hoče(š) - neče(š), (ali) hoče(š) ali neče(š), (ali) hoteč ali ne hoteč izražava neminovnost, neizbježivost, nužnost događanja. B (s. v. nolo). Metemtoga vendar, hoče neče, i sebe delnika učini, ar drugač bi se vsi na ńega zevzeli kakti na špiona. Brez diog 98. Hočeš ali nečeš … idem ja po svetu. Magd 78. Nekdar budeš videl da ne drugač neg da se vsigdar mora kaj terpeti, ali hoteč ali ne hoteč. Kempiš 82; hočemo reči recimo, na primjer. Ako pervič … postaviš da je starejši brat zgrabil, hočemo reči … 12 rań., tak … mlajši je zgrabil 48. Šil 290; kaj mu se hoče svakako. Ali, kaj mu se hoče, žal bi mu bilo. Habd ad 180; kaj ova reči hočeju? što to znači? Oni nas straše, gospodin grof, kaj ova reči (tj. duguvańa) hočeju? Lovr pred 36; kak hote, kako hote blo kako, ma kako, ma koliko. Naj budu bistre oči kako hote, meni zutra vumreti je. Kerč najvr 30; kakav hoče, kakov hoče bilo kakav, ma kakav. Naj bude [greh] kakov hoče, velik ali mali, on je jedino zlo. Verh 92; kam če suza neg na oko svatko se svojemu utječe. Kam če suza neg na oko? Ein jeder ist bei seinem am liebsten. Krist anh 145; kam hoče bilo kamo. B (s. v. cepphus). Kaj je prah? Nemoč, mlahavoča ku najmenši veter gene i odnese kam hoče. Habd ad 28; neče drugač neg po svoje glave bezrazložno se opire, tvrdoglavi. B (s. v. capito).
