| hrakati | impf. (prez. sg. 1. hračem, 3. hraka Medik 13 a; pridj. akt. sg. m. hrakal) glasno izbacivati, iskašljavati sluz iz grla, hrakati; usp. shrakati. H (s. v. hračem), B (s. v. hračem … hraknuti … zhračem … zhraknuti; izhrakujem se … izhraknuti se s uputom na hračem), J (s. v. excreo … izhrakujem se … hračem). Hračem, rauspern, hrakal. Vitk 92. |
