| hrkati | impf. (inf. herkati; prez. sg. 1. herkam, herčem, 2. -eš, hrčeš, 3. herče; pridj. akt. sg. m. herkal; ptc. prez. sg. N m. herkajuči, D m. herčečemu; pril. prez. harčeči) hrkati. H (s. v. ), B (s. v. desterto, proflo, rhonchisonus, somnus … herkati, sterto; herkam), J (s. v. desterto … prestajem stati i herkati, desterto, rhonchisso, sterto, sterto … speč herčem). Zopet zadremļe, zopet herče. Habd ad 1047. Schnorchen, herkati. Nem jez 180. Ja pospravļam po hiži i hoteči zbrisati stolca na kojem je ležal i herkal gospini cucinec ja sem ga … med rebra sunul. Danica (1836) 77. Ti hrčeš nutri, ja tu drmim. Vör 29 a. |
