f (sg. N hrupa, G -e, A -u, I -um).
1. štropot, prasak; buka, vika; usp. hrup 1, hrupeńe 1, kruleńe 2, kruļeńe. B (s. v. aridus, pertumultuose; hrup). Mladenec … v nočne škurine začu veliki šum i hrupu. Habd zerc 267. Na ova z velikum hrupum i krikum pobegnu oni skazlivi slugi. Gašp III, 671. Odtud visi dežğ, sparina … odtud vsaka zračna hrupa. Horv kal-b (1836) 41.
2. isto što kruleńe 1. B (s. v. hrup).
3. isto što hrukavec. P (s. v. rabula 263).
