f (sg. N hudoba, GD -e, A -u, L -e, -i Gašp IV, 186, pl. NA -e, G hudob, -ih Mat gen 87, D -am, L -ah).
1. zloća, opačina, pokvarenost; usp. hudobnost 1, pohableńe 2, shablenost. H (s. v. hudoba, hudoba velika), B (s. v. affectio, cacia … hudoba … hudobnost … zhablenost … pohableńe, scelus; hudoba, ostaran), J (s. v. flagitium … velika hudoba … sramota … nečista odurnost, malignitas, malitia). Hudoba i greh ńegov grešnika vlovi i vhiti. Vram post A, 2 a. Grof … je po osebujne hudobe onemi kotrigi strašne proti Bogu grehe činil. Habd zerc 269. Koji pravične vmarjaju i nedužnu kerv prelevaju, hoče jim g. Bog vernuti ove krivice i vu hudobe nihove hoče je zatreti. Zagr IV, 28. Harcuvańe pako kreposti pod pregonom hudobe hoče ńemu za stanovito takaj nekuliko tiheh suz iz oči van izmamiti. Mat gen 5.
2. grijeh. Prosemo ada i mi da nas od vsakoga telovnoga poželeńa i ostaleh hudob obranivši zapeļa vu blaženo ono veseļe. Nadaž 68. Pijanstvo i lakomost je vse hudobe imati. Mul zak 22. Nasladnost, koja človeka zmed vseh hudobih najboļe vu svoju mrežu vleče, iz jedne pregreške vu drugu prehağa. Mat gen 87.
3. pogreška. B (s. v. sphalma).
4. zlo. Mi, ki smo proti ńemu petļarčiči, mladi buduči, friški i jaki, kojem na vsaku hudobu kerv kipi, natuliko se posta boimo. Gašp IV, 290. Vu ovoj sto let dobe vse od nas hudobe milostivo tiraj! St kol (1866) 2.
5. teškoća, bol. Pelina na kozjem mleku kuhaj i na tešče za 1 šalicu pi, vsu hudobu hman želudca odgańa. Mikl izb 145.
6. isto što hudič. B (s. v. hudič … hudoba).
7. u svezi ~ velika isto što hudodelnost. H (s. v. hudoba velika), B (s. v. flagitium; hudoba), J (s. v. flagitium).
