f (sg. N hudodelnica, A -u).
1. f. od m. hudodelnik; zla žena; usp. hudodelka. B (s. v. flagitiosus), J (s. v. maleficus). Čitovatu i zdravu hudodelnicu, vu rukah čislo deržeču, izkopahu. Nadaž 73. Naj se zežge takova hudodelnica. Zagr IV, 355.
2. u svezama opčinska ~, očivesta ~ bludnica, prostitutka. Gda te … na nečistoču nečist človek nagovarja … bi li mu se dala pregovoriti? Štimam da ne bi, ako zevsema nesi očivesta i občinska hudodelnica Habd zerc 247.
