m (sg. N hudodelnik, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ov, D -om, A -e).
1. onaj koji čini zlo, zlotvor; grešnik; usp. hud 8. a, hudoben 6, hudobnik, hudobńak 1, hudočinec, hudodel, hudodelec, hudodelni 2. B (s. v. basanisterium, bojae, codex, columbar, collaria … ogerlina vu koju se hudodelniki postavļaju, flagitiosus, gemoniae … lojtre na keh se muče hudodelniki, maleficus, notatus, quaestor, scelestus, spoliarium, spoliarium 2. … slačilnica ili mesto gde se hudodelniki pred pogubleńem slače; križ), J (s. v. maleficus), X (s. v. malus). Potomtoga purgari tate, lotre, ļudomorce … i druge fele očiveste hudodelnike … mogu pravdenim zakonom i pokaštigati. Perg 208. Zli i dobri videči da se hudodelniki ne kaštigaju hujši postaju. Habd ad 907. Pusti van iz cirkve hudodelnika, ali ļudctvo vu puntańu … krivca zgrabi … i za noge zvezanoga vlekuč po zemļi izkonča. Gašp III, 662. Potrebuje se … da se [navada] vpeļa … 4.-ič: … hudodelnikom na glavno zgubleńe obsuğenem milošču iskazati. Domin 52. Hudodelnika raščetvereńe najsakodnevnejše je nam pripečeńe. Krl 9.
2. u svezama hudodelnika raščetvereńe, razdeleńe hudodelnikov na četiri vude vrsta pogubljenja kada se optuženiku za svaki ud vezao po jedan konj, a potom su se konji natjerali u trk, raščetvorenje. B (s. v. razdeleńe 2. … razdeleńe hudodelnikov na četiri vude). A hudodelnika raščetverenje najsakodnevnejše je nam pripečenje. Krl 9.
