impf. (inf. hustiti; prez. sg. 1. hustim, 2. -iš, 3. -i, pl. 2. -ite, 3. -e, -iju).
1. podbadati, nadraživati (koga proti komu), huškati; usp. dražiti2 I. 1. a, huckati. B (s. v. hortor, lacio, suborno), J (s. v. committo, inflammo). Ti vendar poufal se jesi i druge … na špot bogov našeh nagovarjati i ovak pravičnu serditost bogov zverhu mene … hustiti i vabiti. Gašp I, 371. Taki po ovem pervem pregonu počel se je tabor proti Židovom, koji Rimļane proti kerstčenikom hustili jesu. Krist blag I, 11. Petrica … je hustil cucke na mačke. Lovr ker 6.
2. dati, pokloniti. Prosim, oče, da … mene po svetu pustiš, zlate dukate meni na put hustiš. Magd 76.
