adv. još; usp. izda, još, jošč, jošče.
1. ističe da što traje u trenutku kad se govori. H (s. v. išče, išče jače, išče li, išče več), J (s. v. adhuc, etiam, nondum). Ne išče prišla hora moja. Vram post A, 41. Ne znaš … jesi li vu ļubavi ali vu serditosti Božje, te išče štimaš da ti ne potrebno … Boga moliti? Kraj 32. Takva spoved ne bi nikaj vaļala i grešnik, kakti išče krivec, moral bi se skvariti. Mul zerc 17.
2.
a. ističe da se što dogodilo u prošlosti. B (s. v. išče). Išče ne dobro pervi pokopan, ter … čaka odkud bi drugi prišel po ńu. Vram post A, 26. To li ne pametiš kak si me išče lani špotal? Habd ad 788.
b. ističe trajanje i istodobnost u prošlosti. Herodeš bratu svojemu … ženu silo vzel beše. Budoč išče živ Filip, brat Herodešev, ter je Ivan Kerstitel zato Herodeša karal. Vram post A, 8 a. I sam gospodar … išče pri stolu je vse iz sebe izhital. Habd zerc 39. Išče ov sluga ne bil vsega zgovoril, da treti doteče. Habd ad 949. Vučeniki … bi pak išče ne veruvali, te bi se čudili od radosti. Evang 63.
c. ističe da će se što dogoditi poslije trenutka kad se govori; već. Zutrašńega se dneva ne dočakaš živ, ar ti je išče nočes dušu spustiti. Habd ad 1043.
3. ističe da se što čemu pridružuje. Išče se pita ako jeden drugoga more pomoči ili nie. Perg 210.
4. uz komparativ za pojačavanje smisla komparativa. H (s. v. išče več, išče jače), B (s. v. išče 4, 5). Žena ta poganska tolikrat odveržena i pokarana be, išče tem boļe nastoji. Vram post A, 67. Zlo prose, išče gorje mole. Kraj 7. Kruto je težek skrajni račun, išče je težeši i što krat strašneši žarki ogeń peklenski. Citara 295.
