m (sg. N inaš, GA -a, D -u, pl. N -i, G -ev, -ov, I -i) mađ. inas.
1. sluga, lakaj. H (se). B (s. v. parasitus 3. … inaš … služica, puer; inaš 2), P (s. v. cubicularius … sobičar … sobni inaš … kade po sebi sam prebiva dan i noč … ložničar … komornik 251). Inaši [me] z korbači pretiraše čez gradiče. Šim prod 427. Vsaki tjeden rubje i peneze z dvemi inaši ńim je sam donašal. Gašp III, 855. Lakej (tisk. lakey) inaš. Mat gram 281. Se te bedaste dekle, inaši i puce. Krl 38.
2. službenik na dvoru, dvorjanik u pratnji; usp. inašič, inoš, inuš, sleditel 5, slednik 2. B (s. v. assecla, aulicus, pedissequus, sequipes … naslednik … slednik … inaš; inaš), P (s. v. asscela praetextatus 253). Za inaše hercežice mladenci iz vseh orsagov zebrani bili su. VDA 11, 251.
3. naučnik, šegrt. Kam goder na potrebnost gospodarovu kada zapove detič, dužan je inaš pojti. Starine 49, 245.
