f (sg. N iskra, G -e, A -u, pl. NA -e, G iskri, -ih, L -ah) .
1. čestica goruće tvari, iskra; usp. iskrica 1. a. H (s. v. iskra, iskreńe), B (s. v. anthracites, favilla, pompholyx, scintilla; iskra, iskre, iskreńe), J (s. v. scintilla). Tak iskra ka v prah puškeni opade, prah zažge i strašno velike kvare čini. Habd ad 583. Kovači jesu … pri teškom delu te se je prečuditi da im se možğani ne speku, pokehdob im vnogo iskri na čela skače. Škv hasn 182. Iz iskre male vnogokrat veliki ogeń nastaje. Krist anh 167. fig. B (s. v. marmarygae … bleskańe očih … iskre ke se vide pred očima). Hudi duh … vu kipu velikoga psa … iskre iz očih hitajuč, ńu za haļu zgrabi. Gašp III, 646. Gospone, ti jesi poslal med Egiptonce … pune ļutosti zverine, koje … strahovite iskre iz očih ispuščaju. St kol (1866) 202.
2. zametak, klica; poticaj; usp. iskrica 2. O Antune slavni … koji … prikri … mudrost … koje i nisi hotil … odkriti doklam te … rajska iskra ne vžga. Zrin tov 261. Uha zatakni da ne čuju nepoštenoga razgovora … ar ovak nečista iskra va serdce dojde. Mul jač 79. Sapa vu našem nosu je kakti dim i govoreńe je kakti iskra koja gibļe naše serdce. St kol (1866) 177.
3. sasvim malen dio, trunčica; sitnica. Ki bi neg iskru imel prave ļubavi, zaisto čutil bi da vsa zemelska puna jesu ludosti. Kempiš 24. Ako se vu nas … neg' jedna jošče iskra ļubavi proti Ježušu Krištušu nahağa … tak mu ne zrokujmo žalost ovu. Krist blag II, 132.
4. iskaz, izraz; usp. iskrica 3. Primi anda, otec i mešter naš najļubleneši, vu oveh … ļubavi naše iskrah za dar zahvalnosti serdca naša. Št past 12.
5. u svezama iskre hitati isto što kresiti I. B (s. v. scintillo … iskrim … iskre hitam … kresim se … leščim seig.); ~ riba vrsta školjke. B (s. v. ).
6. izr. vinske iskre pun opijen vinom. Poglavar [je] zvezd pun, te mu … glava, vinskih iskri puna, kakti kolobar okolu ide. Škv hasn 22.
