n (sg. N izbavleńe, L -u) gl. im. od izbaviti (se).
1. isto što mentuvańe11. B (s. v. immunitas … sloboda … slobodnost … izbavleńe … iznetje; izbavleńe), J (s. v. liberatio).
2. isto što mentuvańe12. B (s. v. izbavleńe).
3. provedba. Sad su vre podpunom tri meseci da si mi k izbavleńu ženitbe ńihove z mojum kčerjum Emilium vsega truda dajemo. Lovr ad 164.
