pf. (inf. izrezati; prez. sg. 1. izrežem, 3. -e, pl. 3. -u; imp. sg. 2. izreži; pridj. akt. sg. m. izrezal, f. -a, pl. m. -i; pridj. pas. sg. N m. izrezan, n. -o, f. -a, G m. -oga, f. -e, A f. -u, I f. -um, pl. N f. -e, G m. -eh, A m. -e; pril. prez. izrežuči).
1. rezanjem izdvojiti iz cjeline, izrezati, odrezati; isjeći, posjeći; usp. iseči. H (s. v. dete iz vutrobe materine izrezane vun vzeto), B (s. v. calceus … cipeliši izrezani … zprebadani … vutli … opanki, execo … koi su iz utrobe mertve matere izrezani … izrezati jezik, scutula … korica v okrug izrezana na drevu mesto koje se druga z pupkom navlači v cepleńu, striatus … izrezan na brazde ili žlebce … naguzan … narugan … naguzano čelo), J (s. v. caeso … dete iz materine vutrobe izrezano, prosecta … van izrezan i na dele rasečen drobec), P (s. v. caeso … izrezenik koi iz vutrobe materine izrezan je 76). Kraļevski verti … imaju vertare ki … drače kak se imalo pokažu taki spuknu i izrežu. Habd ad 1115. Zapaze rańeno telo i vuža z kožum obraščena … vračitel … se ne ufal vuža izrezati. Gašp IV, 541. Ako meso pod mertvinum gnojiti se počima, mertvina tak gluboko kak terda je izrezati se mora. Živinvrač 21.
2. fig. izbaciti, prognati. Takovi sini … iz familie izrezani i kakti iz korena iztergńeni budu. Habd ad 642.
3. rezanjem izraditi, obraditi; izdupsti; urezati (u drvu ili kamenu).B (s. v. atlantes, caelatus, chorographia, sculptile, sigillum; izrezan s uputom na izdelan, kip 8), J (s. v. toreuma). Jožef položi telo v grob … koteroga je izrezal ali izdubel bil v kamenu. Vram post A, 86. Oni pak, ne znavši malati, hoteli su ga iz dreva izrezati. Mul pos 594. Novi grob beše iz kamena izrezan. Gašp I, 113. Persten ov … ne iz srebra niti iz zlata, nego iz onika … kamena izrezan. Gašp I, 412. Lesica zajde vu meštrilnicu nekojega kiporesca, gde je jednu kruto lepo i cifrasto izrezanu glavu našla. Krist bas 26. fig. Mudrost … izrezala je stupov sedam. Bel prop 74.
