pf. (inf. izvleči, izhvleči Krist anh 86; prez. sg. 1. izvlečem, 3. -e, pl. 3. izvleku; aor. pl. 3. izvlekoše; imp. sg. 2. izvleči; pridj. akt. sg. m. izvlekel, f. -kla, pl. m. -kli; pridj. pas. sg. N m. izvlečen, n. -o, f. -a, I m. -em).
1.
a. izvući. H (s. v. izvlečen, izvleči), B (s. v. avello, extractus, extraho … izvlačim … izvlečujem … izvlekel sem, protractus; izvlačim, izvlečen), J (s. v. distringo … taki je palaš izvlekel i presegel da ga hoče taki vumoriti, duco), P (s. v. commansum 213). Pas … ne more strele v stegno zabodene terpeti doklam je … zubmi vun ne izvleče. Habd ad 732. Mornari … izvlekoše sidro. Rob I, 10. Lugar … je kerčmara z mlake van izvlekel. Kal-b (1810) 35.
b. iščupati. Reißen, izvleči, drapati. Nem jez 172.
2. dovesti. Ļubav proti nam … ga je iz nebes na zemļu izvlekla. Zagr I, 460.
