pf. (inf. izveršiti; prez. sg. 3. izvrši, izverši, pl. 2. -ite; pridj. akt. sg. m. izveršil, f. -a; pridj. pas. sg. N m. izveršen, n. -o, f. -a, G n. -oga, pl. N n. -a) usp. zvršiti.
1. svršiti, završiti; usp. dokončati I. 1. B (s. v. colophon, emeritus, propetro, repenso; izveršen, izveršujem). Margareta … oprosi malo vremena da posledńu molitvicu izveršiti bude mogla. Gašp III, 106.
2. učiniti; obaviti; izvršiti; usp. izvršetak. B (s. v. aequum… ar je jedna izveršena dobrota i pravičnost i pravde ili zakona kakti mocg najbližneja sestra pravice koja pravde pobolšava, cado). Štogod gospon reče, sluga naj izvrši. Noč viğ 50. Hoču se prav spovedati … a pokoru izveršiti. Mul hr 223.
3. ispuniti; ostvariti. Dobre one ptice … nesta gda se be začel den beliti, kak da bi vre bila čast svoju izveršila. Habd zerc 469. Imaj skerb … žitka ovoga kratkoču da … z dobrotami izveršiš. Mul šk 519. Pomoči samo odlučavaju, vu naredbe ne stoječi, za ńu izveršiti. Domin 84.
4. ovršiti žito. Žito … zvruča se, da se lehkše mlatiti ali izveršiti more. Horv kal-b (1820) 35.
