Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika

adj. (sg. N n. janeče, I n. -em) isto što jańeči. B (s. v.   caro).  Orše mentenic je podstavļen z janečem kerznom. Škv hasn 320.

adj. (sg. N m. jańeči, n. -e, G m. -ega, pl. I -emi) janjeći; usp. jagńen, jančecev, jančev, janeči, jańčev. H (s. v.  meso jańeče), B (s. v.  agninus, furratus; jańeči, jańetina, meso 2). Jańečega loja z vručem železom zapeci. Danica (1840) 74.