m (sg. N jahanec, A -nca, pl. N -nci) konj; jahaći konj; usp. jahač 1. B (s. v. ephippiarius … jahanci końi), P (s. v. equus mannus 446). Końa lastovitoga jedinoga jahanca je tulikaj prodal. Gašp II, 583. Reitpferd, jahanec. Nem jez 85.
