f pl. t. (NA jasle, G -sel Ev 393, Živinvrač 74, 181, -slih P s. v. praesepe 899, Lovr ker 75, D -slam, L -sleh Citara 138, 143, Evang 174, -slah Danica 1842, 95)jasle; usp. jaselce, jasla2, jasli, jaslo.
1. koritasta naprava u štali u koju se stavlja stočna hrana. H (s. v. ), B (s. v. praesepe; jasle), J (s. v. praesepe), P (s. v. praesepe 899). Bumo kot fratri mučali, ali listor v zdele, kot voli v jasle, buveli. Habd ad 558. Je li živinče ne hlepi k jaslam i v štalicu svoju? Matak II. V Kada marše vustnozapiru dobi, naj se sproti vsa kerma iz jaslih van hiti. Lovr ker 75.
2. rlg. kršć. koritasta naprava u betlehemskoj štali u koju je položen novorođeni Isus. Postavi ga v jasle, ar ne beše ńemu mesta na stanu ali oštarie. Vram post A, 15. Verujemo … da je ovo … telo … Devica premila Marija porodila i vu jasle položila. Bel prop 73. Krištuš … vu Betlehemu vu jasle [je] legel. Mul pos 941. Povila ga je vu plenice i položila vu jasle. Ev 11.
