f (sg. NV jeka, G -e) usp. jek.
1. jeka. J (s. v. echo), P (s. v. echo 398). Po dolinah povračala se je … od bregov jeka. Rob I, 132. Zakrikne: O Judita, Judita! I reč ovu jeka od pečine poverne. Zriń 109. Čez kmične gajnike jeka oživi. Pav pop 25.
2. fig.
a. odraz. Smert je jeka živleńa. Verh 399.
b. odziv. Kakve čteješ reči tužne jeke moje, takve zravnaj misli ti i čine tvoje. Kund reč (naslovna str.).
