m (sg. NA jubileum, GA - a) lat. (iz hebr.)jubilaeus; jubilej; usp. jubilaum, jubileuš.
1. proslava godišnjice i sama godišnjica kakva događaja. Sv. otec papa … odperl je sveta vrata za jubileum svetoga leta. Prid kron 32. Čas ti je došel za Tedeum, treba slavit jubileum. Vidr jel 18. fig. Imate znati da je suza … jeden pravi jubileum. Zagr III, 210.
2. crkv.
a. oprosna ili sveta godina; usp. jubileumski 2, jubileuš. J (s. v. jubilaeum). Vnogi človek ovoga sveta jubileuma prenočuval je na drevu svete pokore. Šim prod 171. Početi se hoče jubileum iliti sveto leto pervi dan meseca rožńaka. Mul navuk 6.
b. oprost grijeha općenito. Papa Juliuš III nazvesti jubileum vsem onem ki Ferenca pervu mešu budu poslušali. Gašp IV, 121.