n (sg. NA junačtvo, G -a, L -u, I -om, pl. N -a).
1. hrabrost, neustrašivost, odvažnost, junaštvo; usp. delinstvo, hrabrenost. B (s. v. facinus; delinstvo, hrabrenost, junačtvo s uputom na delinstvo). Junačtvo, razumnost staše v ńem [caru] jednako. Zrinski 42. Boriti se bude z neprijateļi sveta, da zasluženu junačtva korunu zadobiti vreden postanem. Brez al 6. Junačtvo, die Tapferkeit. W 11.
2.
a. borbeni, ratnički duh; ratništvo, viteštvo; vojnička snaga. H (s. v. ), B (s. v. militia). Sokolovič Mehmet poče govoriti: Junačtva vnogih let što ču spogańati? Zrinski 156. Onde poginul je … cvet vsega gospodstva i junačtva horvatskoga, največ Seńanov. Vitez raf 132.
b. vojničko zvanje. Štimam v junačtvu obstat … nit zbog žene terpel bum kakve žalosti. Popev horv 8.
3. junačko djelo, podvig. Najdete … po vsud da se ļudi … obteršuju kajti jesu viteški vu junačtvu. Matak II, 460. iron. Česa se nadejete, keh je skoro vse vu tom junačtvu da siromahe … gulite, robite, razbijate. Habd ad 434.
4. mladost, mladenaštvo. B (s. v. človek str. 52). Vse junačtvo bludi. Popevke 207. Dopeļali su Grkińu kojoj junačtva mojega venec poleg očinske zapovedi zručiti bi moral. Brez al 10.
