pf. (prez. sg. 3. kane; pridj. akt. sg. f. kanula, n. -o) kapnuti, kanuti; usp. kahnuti. B (s. v. cadula). Okolu povsud nagli dežğ izleje se, na vnožinu onu ni kaplica godinice ni kanula. Gašp II, 757. Slaviček … speva … dok mu z kļuna kervčica ne kane. St kol (1866) 227.
