impf. (inf. kapati; prez. sg. 1. kapļem, kapam, 3. kapļe, -le Brez mat 48, pl. 3. -ļu, -lu Gašp III, 394; pridj. akt. sg. m. kapal, n. -o, f. -a, pl. m. -i, f. -e; ptc. prez. sg. N m. kapajuči, kapļuči, kapļajuči, f. kapajuča, pl. N f. -e; pril. prez. kapajuči, kapļajuči, kapļuč) kapati; usp. kapļati, kvapati.
1. padati, curiti, cijediti se kap po kap. H (s. v. kapam, kapļem), B (s. v. cataracta, grunda … nadstrošek krovni ili dolńa stran krova iz koje strošine kapļu, gutto, illacrymo, mano, permano, restillo, roro, stillans … kapļuči … kapļuči nož z kervjum, stillo, substillus … speršeči … po kapļah kapajuči … pošprihavajuči; kapam, kapļem, kapļuč, medveni sok), J (s. v. demano, destillo, extillo, restillo, stillatitius … kapajuči … kapļajuči … kapļuč … cureči, stillatus … zkapļen … kapļuč zlean), X (s. v. stilla). Vsigdar bude … na moj kip dežğ kapal. Jurj 134. Suze koje su mu iz očih tekle kapale su vu kupu. Zagr IV, 368. Scalina na tenkom van curi ali samo van kapļe. Živinvrač 133. Kmična, gliboka, čemerna, kam, zakaj kaple kri? Krl 73. fig. Prestal [je] kruh on nebeski ńim iz neba kapati. Šim prod 417. Iz oblakov ogńene strele kapajuče vse nepriatelske šerege prestraše. Gašp III, 931. Na peldu one sladke mane kapale su reči iz vust ńegovih. Krizm raj 29.
2. izlijevati što u kapljicama, kap po kap. B (s. v. degutto, destillo, nakapleńe). [Bog] je najpervo kapal, kakti kapļe gusti dešč. Habd ad 438. Razbeleni vojsk pustila je kapati na ruke i noge. Gašp IV, 99. Vu pohvi razbeli maslo, na maslo čes plehnačec pusti testo kapati. Birl 17.
