| kapuc | m (sg. NA kapuc, G -a, I -em, pl. N -i) njem. (iz tal.)Kapuze; kukuljica, kapuljača; usp. kapa, kapuca. B (s. v. cappa 2, capucium, cuculio, liripipium; čoha, kapuc, paperni), J (s. v. cucullus), P (s. v. capitium 184, cucullus 162). Kapuc bil je z dragem kameńem nakinčen. Mul pos 453. Mantia ne čini kaluğera, niti kapuc fratra. Gaj poslov 7, 10. |
