| karka | f (sg. N karka, G -e, A -u, L -i, -e, I -u, -um, pl. NA -e, G -ih, I -ami) svađa, kavga; prepirka, nesuglasica; usp. kara, protivnost 3, rasrğe. H (s. v. karka, pregovarańe), B (s. v. altercor, altercatio, causa … za protivnost ili karku i pravdańe jemļe se, contentio 4, contentiose, controversia … pregovarjańe … pravdańe … karka … protivnost, disceptatiuncula, eris, jurgatio, lis, philodicus, pomum, postulatio, rixa, tricae; karka), J (s. v. adjurgium … karka … psost, concitator, contentio, eris, jurgium, litigatio, logomachia, rixa), X (s. v. jurgor). A od oneh (tisk. onech) kčeri kotere su se priedi narodile nego je v neveru dopal, nikakova pitania nie ni karke. Perg 30. Trošete ov mal čas v igrah, v pianstvu, v karkah. Habd zerc 43. On z brati … svojemi vu nemirnosti i karki vsigdar je živel. Rob I, 149. Začimļe svade i karke z bližńem svojem, psuje, kune. Krist blag I, 162. |
