| karpit | m (sg. N karpit, pl. A -e, I -i) mađ. karpit; zavjesa, zastor; prostirač. H (s. v. karpit, karpit zlatom šivan), B (s. v. ). Kaj sudcu odgovoriš ti ki stene karpiti oblačiš. Habd ad 479. Zatem zapovedal je, vse one iz zlatoga štuka karpite z kojemi one komore negove jesu pokrite bile, dole postaviti. Zagr III, 226. Se blešči kak karpit skerlatni, rdeči. Krl 120. |
