| kartańe | n (sg. NA kartańe, G -a, pl. A -a) etim. v. karta; gl. im. od kartati se; kartanje; usp. kartajńe, kartaški. Pustil se je po zleh tovarušeh na kartańe odvabiti. Nadaž 99. Beži od kartańa … kak god berže moreš. Hiž kniž 7. Darujte mu barem najmeńši falatčec iz vaše pune mošńe za kartańa pripravne. Lovr ad 15. |
