| katana | m (sg. NV katana, G -e, D -i, A -u, pl. NAV -e, G katan, D -am, I -ami) mađ. katona; vojnik; konjanik; usp. katan, katančič, katanica, katanski 2. B (s. v. contophorus, eques, satelles 2, katana). Govorila [je … Geļanica] da je [dete] nekakvoga katane. VZA 13, 8. Nigdir Turčin pred ńim [banom] ne more obstati … katanam ńegovim ne mre ubižati. Zrinski 53. Naj hvali gdo hoče perje za kapum nekojega verloga junaka ali katane. Škv hasn 111. Tak je muž svojega katanu na suho iznesel. Danica (1839) 82. Se horvacke vrane … letiju na gozbu na lenđelske katane. Krl 83. |
