| katoličanski | adj. (sg. N m. katoličanski, f. -a, G f. -e, D n. -omu, f. -e, A n. -o, f. -u, L m. -om, f. -oj Bel prop 56, Mulih prod VIII, -e Mul šk 313, I m. -em, pl. G m. -eh, D m. -em) etim. v. katolik; koji se odnosi na katolike i katolicizam, katolički; usp. katuličanski. H (s. v. cirkva katoličanska), B (s. v. aureolus 3, catechumena, catholicus 2, concilium … skupišče cirkveno vu kakvom poslu vere katoličanske, neophytus; cirkva 6). Pravi katoličanski vezda znovič navuk nigdar pervļe ne viden slovenskim jezikom spravlen. Vram post A, VII. Več je [Luter] sebe veruval nego vse svete katoličanske cirkve. Habd zerc 95. Terežia … cirkve Božje je pomagala … i katoličansku veru raširiti je se tersila. Mal krep 16. Svevlad … terpeti ne mogel kerščenike, za to po ńim … vera katoličanska zevsema oslabļena je postala. Mikl izb 35. |
