m (sg. N kavaler, kavalier Šim prod 347, pl. N kavaleri, I kavalieri Šim prod 50) etim. v. gavaler.
1. isto što gavaler 1. Jedan kavaler zmeğ dveh na ke se iduč vpirala, reče. Habd ad 316. Turopolce je poklal stekli pes i zver, kak bogatuš, kavaler vrnul se je v Belveder. Krl 57.
2. samostalno i u svezi ~ kobilar konjanik. Bil je nekoi kavalier iliti końanik. Šim prod 347. Od svoje glave dati vsaki herceg mora 600 r. Menši kavaleri r. 400. Prid kron 16. Kavaleri kobilari. Gaj posl (s. v. kavaleri).
