m (sg. NA kepeńek, GA -ńka, L -ńke, I -ńkom) mađ. köpeny, köpenyeg.
1. ogrtač, plašt, kabanica (najčešće s kapuljačom ); kaput; usp. bunda, japunğe, japunğija, kapenak, kapenek, kapeńek, kepejnek, kepenek, kepeńeg. B (s. v. bardocucallus, claena 2, impluvia, lacerna, pallium, pluviale; turski), J (s. v. impluvia, lacerna, manticulor … torbe pregledam … pod kepeńek ali plašč otajno jemļem … spred oči kradem … … iz žepa kaj tatcki vadim … jemļem … tuğe mošńe praznim … odrežujem, penula), P (s. v. lacerna 163). Gdo [bi vam] onu haļu, menten ali kepeńek stari vzel? Matak I, 108. Karbonarski kepeńek. Lovr zap 57. Za dežğom neje treba kepeńka. Krist anh 185. Škerlaček nosim na hendek, dežd za vetrom mi je kepenjek. Krl (1956) 116.
2. izr. ~ poleg vsakoga vetra ravnati prilagođivati se prilikama, biti prevrtljivac. Vezda [on] zna svoj kepeńek poleg vsakoga vetra ravnati. Danica (1844) 29.
