pron. (sg. N m. ki, ka, n. ko, ke, f. ka, koja, G m. kog, koga, n. koga, f. ke, D m. kom, komu, f. kojoj, A m. ki, kog, koga, n. ko, f. ku, L m. kem, kim, kom, n. kem, f. ke, I f. ku, kum, pl. N m. ki, f. ke, ki, G m. n. f. keh, D m. kem, kim, kojemi, A m. ke, n. ka, koja, ke, ko, f. ka, ke, L n. keh, f. keh, ke, I m. kem, kemi, n. f. kemi; du. NA m. ka, ke, koja) pridjevska zamjenica.
I. koji; usp. koji.
1. u općem značenju upitne zamjenice.
a. u pravom pitanju; u rječnicima i bez navođenja službe. H (s. v. ki, rogļe kemi se slogi napravļaju), B (s. v. antejuramentum… prisega ka se pervļe čini neg se kaj z istinum govorjeno veruje, appendix … je stanoviti tërn ki sad čërlen ima; ki), J (s. v. qui). Ku vuru hodil si z jalniki? Magd 30. Skoro negde bude iz ovoga sveta [duša] putuvati i vse drago blago komu li, ka li ostaviti? Mul hr 457.
b. u neupravnom pitanju, izričnim rečenicama. Da bi to prorok bil, tako bi znal ka je i kakova je ta žena. Vram post B, 94. Tak serdit človek ne zna kem redom kaj mora činiti. Habd ad 915. Nigdo ne zna ka potegne ńega žitka tam doba. Mul jač 26. Ne zna na ku nogu bi stal. Krist anh 176. Rascufani turski dani gda se ne zna ki kam kani. Krl 56.
c. u uskličnim rečenicama za isticanje kvalitete, intenziteta. Potrošil je [Dariuš] na onu večerju petnajstkrat osemsto jezer zlateh dukat Oh, ka večerja! Zagr I, 332.
2. u neodređenom značenju: nekoji. B (s. v. cera … 4. list … tablica na ke su negda pisali), J (s. v. discumbo … k komu sedam). Kaj se ki drugi grešnik nadejati mora? Habd ad 545. Ako … i opadne ko zerno … rasti ne more, meńe sad ploditi. Zagr I, 140. Sever … skuči … kad pučina preči hitrost ńegovu ali stara ka zidina mort obimļe takovu. Rak pes 3. Cokoče mu vu gačah kokošarska duša i samo čeka da ga ki vrag ne operuša. Krl 41.
3. u povezivanju odnosnih rečenica
a. odnosi se na jednu riječ, pojam a) riječ je navedena. H (s. v. aldujem, almužnik, arendar, bat, beteg ki se more zvračiti, bežim, bludim, bodec, boritel, branilo, brečim, breg, brodar, brusnica, budim, busija, cedilńak, cev, cvet, čaram, čast, červ, čiga, čistitel, čistoča, dača, delnik, derčim, desetina, deveničar, diak, dijakon … subdiakon ki epištolu ali list šte, divojka, dleto, drač, drevo, dug, fantim se, farba, farbam, fizer, flašter, fontanela, genuti ki se more, genuti ki se ne more, glad ki se kuliko goder jeduč zasititi ne more, gležnast, glubina, govorim, grinta, grob, gusenica, hakeļ, haļa, hanğar, heretnik, herkeša, hiža v ke se jedava, hiža v ke se spava, hodalnice, hodim, hrana, hvalim, igla, igram se, isker, izdajem, izvedavec, jamica, jestvina, jezik v zvonu ali bat kem se zvoni, kamen, kapa, kaša, kašeļ, kerpam, kerv, ki ali ka rita, ki kroti, klešče, klin, kniga, knigar, kol, koleno, kolo, komora, kordec, koš, košarica, kotel, kramar, kresavka, kričim, krotim, krivo, kukec, kupel, kupica, kupujem, kurvinska gospodarica … ka na kurvariu dekle derži, ladičica u ke se pisma i listi derže, ladja, ladje deske na keh se sedi, laket, landam, las, lečica, ledovje, ležim, list kem se valuje da je kaj na posudu vzeto, list ki zavez zderžava da je dug plačen ali zalog poverńen, listje, lizavec, mangujem, martolos, merim, muštra, nakağujem, nazvestiti, ribič ki na vudicu ribe lovi, ribič ki oštrige lovi, sunčeni put po nebu … dvanadeste znameń po keh sunce leto dan prejde, šiba), B (s. v. aconitum, adultera … kurva ka poleg svoga muža z drugem žive, aegonomus, aegrotus, aegyptius, amsegetes … setve kojeh se ńive … slogi … puta dotiču, ansa 3. … veli se od onoga ki je tak vplendran da na koju god se stranu oberne zvezanoga se najde, affecto … preveč mislim za stvar ku bi rad imati, alvinus … to je otok terbuha ki od slezene i pļuč po čreveh dole izhaja, amicus … daje se napre navada oneh ki kot lastovice z vremenom doletavaju i odletavaju, anima … 4. veli se od onoga ki je tuliko dužen da nikaj svojega reči ne more zvan pameti, apomagdalia, artemon … nekoi vele da je najvekše jadro … drugi hote imeti sam on priložek ki mu se pridaje, asinus, attributum … posobstva Božanska ka se samoga Boga zveršeno dostojaju, auctionor … je onomu prodati ki če več dati, babylonius … iz vure … dneva poroda prišestna ki poveda, balanites … kostań obël ili okrugël ili ki rad sam od sebe curi, barbarismus … biva … priložeńem gda se komu poštuba ili littera ali syllaba nepotrebna priloži kak i ako se poduža ka se hitro mora zreči, bigamus … muž druge žene … dvojženec ili koi se je dvakrat ženil t. j. ki je imel dve žene, brachium 7. … peruti polëg splavutih ribje kemi se po vode ravnaju, caeduus … husta … ka je prepovedana i ne je slobodno seči, calcatrippa … cvetje ko se spińa po drevu i oblokeh, calculatrix … računitelica ili ka računa, caldarius, calendae, calix … dojdučem ne veruvati dapače ni ona nesu segurna ka vu rukah dëržimo, cantheriolus … brajdica … sošica … mala soha z kum se tersi… sad podpira, carbunculus … opal … palež ka na tersje … žitek … padaju, carduetum 2. … greda … slog na kojem artičoke rastu, cataclitum … vańkuš kakti i on stolčeni na kom se sedi, catharticus, cera, ceroma, charta … difluvak … t. j. ki primače, cidaris 4, circumspectatrix … gospodarica ali žena ka razumno okol pazi gde se kaj i kak čini, collaterales … veli se rodbina koja je iz jedne i druge sverži t. j. ka je od brata i brata … od sestre i brata, compromissum … od dveh ki se pravdaju ali koju neslogu ali protivčinu med sobum imaju, concha … vsake fele riba ka je v školke ali lupine, confuto ... kotel ki puči z pokrovom potišiti, cornix 2. … rink železni na vrateh kem se za odpirańe kuči, devolutus … imańa prisujena fiškušu ili ka su spala na fiškuša, embamma … slaščica napravļena kot muštarda … z kum se ali govedina … poleva, fabulator … šalec … ki pripovesti poveda radi smeha, flos 3. … sedine vinske ke ako su čerļene na belom vinu gda grozdje cvete zlo je zlameńe, funda 4. … kolobarici … rinke zlate … kemi se drago kameńe … žulencie … kipici okavaju, fuscina … osti ili železo zubasto kem se ribe nabadaju, ganeo … ki kurve pohağa i kerčme, hodoeporicum … kńige ke put i ka se na ńem pripečaju izpišuju, holographum … list ali teštament ves lastovitum rukum pisan onoga ki ga je včinil, ichtyophagus … ribojedec … ki se samemi ribami hrani, impages … spońka ali skradńa lajšta kum se table spińaju, importaticius … od drugud ki se dovaža žitek, loligo … kalamar riba morska ka mesto kërvi vu sebe ima tintu, lupus 3 … stanovita riba ku nekoi … lubin zovu, murex … riba morska ka mesto kervi farbu čerļenu ima, nauseator … koi ima grušču … komu se gńusi, obstetrix … pupkorezna baba … ka rodečem ženam pomaže, ociosus … ki se ne vuči, ostreum … 2. vsaka riba ka oštru kožu ima, patella … dostoja se zdelice pokrov … laž muža na ku je ves gotov, phoenicias … veter ki od izhoda puše, pelamys … tuńa riba … polandica ka još ne zrasla do svoje versti, prodromus 3. … vetri od polnočńaka ki osem dan pred zvezdum koja se canicula zove puhati počińaju, pyxis … škatuļa vu koje stoi kazalo ili igla poleg ke se mornari ravnaju, robigo … zapaleńe žitka ili herğa ka od sunčenice biva, schoenos 4 … mast kum se kurve mažu radi priazneje duhe, scoenicula … nevoļna kurva z dišečum mastjum ka se maže, scorpaena … morska riba ka nigdar z drugemi ne pajdaši, sedentarius … ki stolce dela, sedile … mesto vu ko se ptice polažu, septemvir 2. … čast sedem hercegov Rimskoga kraļevstva ki su se septemviri zvali, sublinguium … list budi trava ka se podpod jezik deva gda se zvižga, testa … 5. oštriga … želva i vsaka riba ka tverdokerhku ima koru, xiphia … meč riba morska kajti kļun ima kot meč kem ladje prebada i ļude; meštria 10 … meštria kum se narav človečja spoznava iz obraza, očasta riba ka žive pod kamenom, oštriga… oštriga ka žuti ğung ima vu sebe, priložek vu mereńu … priložek … ki biva vu kńigah, puž … spuž zemelski ki na sebe hižu nosi, riba … balena … kit … ribica ka balenu vodi). riba … lastovica riba morska … a ribica ka ju hrani pintheris zove se; riba ka iz godine biva, riba ka ladje vstavļa, riba ka verhu glave ima oko, riba morska ka nigdar z drugemi ne pajdaši, riba morska ka vusteh farbu baršunsku ima, ribič … 2. ribič ki oštrige lovi, ribja špica … kum druge prebada, ribojedec … ki samemi ribami žive, rufian … rufiani … ki za nepoštenemi ženami šterču, samostrel … samostrele ki napravļa ali ńe zpušča, setve okol puta keh se slogi puta dotiču, strošina … jama vu ku se strošine zcejaju, šoštar 4. … vsi ki sedeč delaju, tati … ki se primeču k stolu da bi kaj omeknuli, vura … ki iz porodne vure prorokuje, vuže … na kojem visi kamen ki vrata pripira, žmah … slaščica ka daje žmah, prid. kamenarnica vu ke se veliko kameńe seče), J (s. v. abolus, aclis, adversitor, amasius, assa … klup na keh se v toplicah sedi, caecias … oblačńak … med severom i izhodom veter ki rad oblake donaša, cisterna … denec dežğeni vu koga se voda sceja, clunis … zadńic meso na kom se sedi, contortor … prevračavec … ki drugač reči jemļe neg kak znamenuju, frondator … ki sverži seče, hamiota … ribič … ki na vudice lovi, domasterium … mesto v kom se krote nevkrotni, lorarius … sluga ki je negda pri Rimļaneh sluge druge z remeńem moral pretepati, olearius … ular ki oļe napravļa ali prodaje, parabystus … posteļica pod drugum posteļum stoječa ka se van i nuter riva, patagium …vse z kem se oprava kinči, sellularius … mešter ki sedeč dela), P (s. v. indigetes 1b, nomenclator … koi je imena svojemu gosponu onih povedal ki su ga dimov pozdravļat dohağali 262). Tebe, ke su se govorile Heliopoliš, v Egiptome zidane i načinene jesu. Vram kron 7. [Copernica] je i Bara ka mleko prodaje. VZA 5, 2. Ižiš, ka se zove kči nebes, i Cereš … ovo vreme jesu bile. Vitez raf 5. To je prva ptičica ka nam bude morala plačati. Cepel 138. Još kome v ajngele verujem, med kemi njeja duša ko cvrček popeva. Kov tisk 25; b) riječ je izostavljena. B (s. v. colice). Tobel … [je bil] najpervi kovač i ki je našel zrezavańa. Vram kron 3. Serdcu mojemu takvu žalost daješ ki te ne mrem najti. Mal neb 6; c) riječ nije kongruentna s riječi na koju se odnosi, već s realnim subjektom zavisne rečenice. Ja sem on tovaruš ka sem verno s tobom na veseļe i boj skočila. Noč viğ 44. Velika se vnožina … gospode spravi, ki su svi želeli čuti kaj kraļica zapovedala bude. Habd ad 622; d) u rječnicima za definiranje imenica i pridjeva, osobito u H (s. v. ki alduje, kapu ki sverže, ki hanğarom seče ali ubia, ki se prilizava da bi hereš ali odvetek komu postal), B (s. v. captator … prilizavavec … ki kak veter puhne onak se oberne … ki želi občini ali vsakomu drag i priet biti).e) riječ je u svezi sa subjektom zavisne rečenice koja stoji ispred glavne. Ko bi se ne splakalo, oh, je li gde srce videči hahare tvoga tela strelce. Noč viğ 47.
b. odnosi se na smisao prethodnih riječi. I dobra dela onda se budu sudila kem načinom jesu včińena bila. Zagr I, 7.
c. povezuje objektne rečenice. Niti jezik zreče nit su vidle oči ka su pripravļena vernem. Magd 53.
4. u svezama do keh dob v. dokehdob; ~ (kaj) ~ (kaj) u distributivnom značenju: neki (ovo), neki (ono).Vsaka [copernica] mora donesti ka kaj ka kaj. VZA 4, 116; kem – tem isto što ~ 2. Vsim onim koteri me kim-tim modušem na ovomu svitu zbantovaše oprostim. Zrin tov 380. Vrag … v svoje pruglo kem-tem putem te privleče. Habd zerc 261. Potreba [je] … naplatiti one kojemi je kem-tem načinom … kakva krivica vučińena. Zagr I, 441; ka god što god, bilo što. [Margareta] veli da je rekla da ka god zna da hoče povedati. VZA 4, 115; po ke dobe otad; usp. doba1 , pokedob. Po ke dobe od kipa Božjega … nekuliku poznamenovah. Habd ad 14.
II. tko. odgovara zamjenici gdo, samo što se razlikuje rod; primjeri koji po liku mogu biti i prema gdo donose se tamo.
1. isto što gdo 2. Ki vas posluša, mene posluša. Vram post A, VII. Ki ogovarja i ki ga posluša, vraga nose. Habd ad 728. Ki pita, dalko zajde. Krist anh 170.
2. u svezama ~ god, ~ gode, ~ goder koji god, bilo koji; usp. gdo, god2, gode, goder. B (s. v. asculto … poslušati koga god; ki god). Proti Bogu blazne i ki gode v blaznosti … Židove nasleduje. Vram post A, 72. Žeļni potočec je tekel, koga ki kode je videl, jako ga je hvalil. Habd ad 528. Zato ki se goder ponizi … on je vekši vu nebeskom orsagu. Evang 161. Ima se zežgati ki god se zmed ńih vlovi. Vitez raf 100. Koi god, ki god, koteri god oder koi goder, ki goder … wer immer. Krist gram 528.
III. (I kem)što.
1. u službi objekta. X (s. v. do … z kem daruvan, begabt). Siromaška nekoja … želela je mesto ono zesnažiti i kip nakinčiti, ali nemajuča … z kem, mesto kinčeńa pozdravleńe angelsko veče puti ondi … zmoli. Gašp I, 889.
2. u svezama, u korelaciji,(z) kem … (z) tem, tak … kem koliko… toliko, što … to …. B (s. v. aestus). Kem je več z boļum … obteršen bil, tem je boļe … D. M. hvalu zdigaval. Nadaž 137. Ako ada tak su gotovi nam vremeno, kem gotoveši budu vekivečno na nebeseh živleńe isprositi? Nadaž 101. Onde [duša] nahaja tekališča suz koteremi vsaku noč opere se i očisti, da Stvoritelu svojemu tem domačneja postane kem daļe od vse svetske halabuke prebiva. Kempiš 36. Plemenščina z kem je stareša, z tem je preštimaneša. Gašp III, 44. Pohotnost … ni bila vgašena nego po vsegdašńem pajdašeńu z groficum z kem dugļe z tem boļe vužgana. Mat gen 13. Z kem gdo več ima, z tem več želi. Krist anh 186.
