| kihańe | n (sg. N kihańe, I -em) gl. im. od kihati; kihanje; usp. kihavica. H (s. v. kihańe), B (s. v. gallina, ptarmicus, sternutamentum; kihańe), J (s. v. melampodium, sternutatio), P (s. v. sternutamentum 207). Pošteno je … za kihańem reči: Bože pomozi! Mul šk 495. Treba pero … vu nos i gerlo vteknuti i tak dugo gibati doklam se kihańe ali bluvańe pokaže. Sapa 3. |
