| kihra | f (sg. N kihra, G -e, A -u) njem. (iz lat.)Kicher; bot. slanutak,Lathyrus cicera. B (s. v. kihra sočivo), P (s. v. cicer 552). Onda … z kihre budu devenice, z čička pako klobasice. Kal-a (1789) 37. Sočivje, kakti: grah, leča, kihra i spodobna vu mlednu zemju sejati se moraju. St kol (1866) 87. |
