f (sg. N klica, G -e, A -u, L -i, I -um, pl. NA -e, G klic) klica.
1. biljni zametak u sjemenu; izdanak biljke, mladica. H (s. v. ), B (s. v. brassica, cepa, cima, emergo, germen, germinatio … klijeńe klic … mladic puščańe … nikneńe, nauscio, praegermino, suppullulo; cima, klica), J (s. v. caelebs, eluxurior … prevnogo rodim … preveč sada donašam … prejako rozgve … klice tiram … preveč se sveršim … razrastujem … raširujem, germen, progermino …raznikujem … pronikujem … klicam … poklicavam … zelenim se … klice ali pupke pustjam… vulgo puščam, surculus), X (s. v. fruor, gigno). Vu … posude … vode … tuliko ima da klice presada ne dotekne se. Duhan 19. Videl si ti kak vihri cvetje lamaju … oliki skruniju klice pobelene. Krizm osm 349.
2. sitan organizam koji je uzročnik kakve bolesti, bakterija, virus. Tešč želudec je najprikladneši vsaku kužnu klicu … vu se potegnuti. Kolera 2, 8.
3. fig. začetak čega. Maria je ona cvetuča šiba Arona vu koje peklenskoga duha klice ne moči najti. Gašp IV, 633. Ježuševo telo klicu blaženo i zmožno gore stajučega tela vu tebi polaže. Ev 296.
4. u svezama klic puščańe v. puščańe; klice pustiti / puščati niknuti; klijati, nicati. B (s. v. progermino, refruticor), J (s. v. egermino), P (s. v. byne … jačmen … namočen tak dugo doklam je klice pustil 550).
5. izr. klicu puščati nastajati, početi se razvijati. Nastale su nove pravice, ali pervļe neg i klicu bi puščale, već su povehnule. Bedek 4; vu klici u samome početku. Vu klici mora se tern skoreniti da k drevu zraščen oružju kerčiteļa ne suprotstavi se. Vukot gol 12.
