m (sg. NA klinec, L -ncu, pl. I -nci) dem. od klin.
1. isto što klin 1. Kmet … dobi les … z drevenemi klinci obit. Horv kal-b (1823) 48.
2. isto što klin 2. a. H (s. v. čige takove klinec), B (s. v. čiga 5).
3. izr. na ~ hititi, na ~ obesiti sasvim nešto napustiti, zanemariti; ne mariti za što; usp. na klin deti … s. v. klin 3. B (s. v. ferio … prestati … na klinec obesiti navuk), J (s. v. remitto). Vnogo dete … navuk na klinec obesi. Škv hasn 109.
