| kmet | m (sg. N kmet, D -u, A -a, pl. N -i, G -ov, D -om, A -e, I -mi Perg 81, Lovr ad 47, -i Noč viğ 62. pov. kmet; seljak uopće; usp. delopolec, muž 2, selec, selnik. B (s. v. achivi … ak gospoda čine krivo kmet platit mora živo … podložniki … kmeti, canon, colonia, colonus … selec … priselec … delopolec … kmet … zleženik … podložnik, fundarius, georgus, paganus, perpetuarius, servus, subditus; kmet, muž s uputom na kmet, podložnik), J (s. v. colonus … kmet … selec … šeļar, rusticus … selec … kmet … muž), P (s. v. colonus originarius 270, colonus perpetuarius 417, mango 300), X (s. v. colo, rus). Ovo vreme kmeti gore staše proti gospode. Vram kron 53. V … kervavi poti … se kmeti trude. Magd 31. Siromaški težak i kmet … vu veliku opade žalost. Gašp III, 933. Kmeti su vre predali tlaku i tužiju se da su im jošče lajnski težaki dužni. Tamburl 73. Svira v trombentu tovaruš kmet Matijaš Gobec. Krl 10. |
