| kokodakańe | n (sg. NA kokodakańe, L -u) gl. im. od kokodakati; kokodakanje; usp. krakoreńe. B (s. v. cacalismus; imena ptica). Ļudi po kokodakańu [kokoši] znavši da je znesla, vzemu jajce. Šim prod 361. Koj hoče imet jajce, kokodakańe mora terpet. Mikl izb 165. fig. V megli sem videl … blesavo kokodakanje. Krl 124. |
